Oj ljubica iz prejšnjih dníj,Iz polpozabljenih, jasnih dníj,Takó krasnà, takó sladkà,Nocoj je mimo okna šlà.In moje okó, kot prejšnje dní,Zamišljeno za njó strmí, —Kakó bi objel jo pretesnó,Kakó bi poljubil jo pregorkó.Za njó strmí okó solznó,In v srcu je meni takó težkó, —Pozábila name je bógve kdaj,A jaz je ne morem vekomaj.
Oj ljubica iz prejšnjih dníj,Iz polpozabljenih, jasnih dníj,Takó krasnà, takó sladkà,Nocoj je mimo okna šlà.In moje okó, kot prejšnje dní,Zamišljeno za njó strmí, —Kakó bi objel jo pretesnó,Kakó bi poljubil jo pregorkó.Za njó strmí okó solznó,In v srcu je meni takó težkó, —Pozábila name je bógve kdaj,A jaz je ne morem vekomaj.
Oj ljubica iz prejšnjih dníj,Iz polpozabljenih, jasnih dníj,Takó krasnà, takó sladkà,Nocoj je mimo okna šlà.
Oj ljubica iz prejšnjih dníj,
Iz polpozabljenih, jasnih dníj,
Takó krasnà, takó sladkà,
Nocoj je mimo okna šlà.
In moje okó, kot prejšnje dní,Zamišljeno za njó strmí, —Kakó bi objel jo pretesnó,Kakó bi poljubil jo pregorkó.
In moje okó, kot prejšnje dní,
Zamišljeno za njó strmí, —
Kakó bi objel jo pretesnó,
Kakó bi poljubil jo pregorkó.
Za njó strmí okó solznó,In v srcu je meni takó težkó, —Pozábila name je bógve kdaj,A jaz je ne morem vekomaj.
Za njó strmí okó solznó,
In v srcu je meni takó težkó, —
Pozábila name je bógve kdaj,
A jaz je ne morem vekomaj.
Kakó je to, kakó je to,Da več ne vidi te okó?Bojiš se li, da solnca svit,Ko po vrtéh krasnó razlitNa temnih rožah trepetá,Ljudem skrivnosti ne izdá?Mordà bojí se ti srcé,Da v zraku ptičice drobnéSkrivnosti sladke ne zvedó,Na oknih je ljudem pojó?Da čula lipa tam ne bí,Kakó sladkó poljub zveníIn svetu šepetala biKo sapa zapihljala bi?Nikar ne boj se, o nikar!Zvečer ugasne solnca žar,Molčí blestečih zvezdic roj,In mesec je prijatelj moj.V snù ziblje ptičke pozni čas,In slavec ljubi kakor jaz.In kadar sapa zapihljá,Na lipi listje šepetá, —Pa v izbo stopiva temnó,Ne čuje naju tam nikdó ...Nikar, nikar ne boj se več,Glej, čakam te, drhtèč, ljubeč ...
Kakó je to, kakó je to,Da več ne vidi te okó?Bojiš se li, da solnca svit,Ko po vrtéh krasnó razlitNa temnih rožah trepetá,Ljudem skrivnosti ne izdá?Mordà bojí se ti srcé,Da v zraku ptičice drobnéSkrivnosti sladke ne zvedó,Na oknih je ljudem pojó?Da čula lipa tam ne bí,Kakó sladkó poljub zveníIn svetu šepetala biKo sapa zapihljala bi?Nikar ne boj se, o nikar!Zvečer ugasne solnca žar,Molčí blestečih zvezdic roj,In mesec je prijatelj moj.V snù ziblje ptičke pozni čas,In slavec ljubi kakor jaz.In kadar sapa zapihljá,Na lipi listje šepetá, —Pa v izbo stopiva temnó,Ne čuje naju tam nikdó ...Nikar, nikar ne boj se več,Glej, čakam te, drhtèč, ljubeč ...
Kakó je to, kakó je to,Da več ne vidi te okó?Bojiš se li, da solnca svit,Ko po vrtéh krasnó razlitNa temnih rožah trepetá,Ljudem skrivnosti ne izdá?Mordà bojí se ti srcé,Da v zraku ptičice drobnéSkrivnosti sladke ne zvedó,Na oknih je ljudem pojó?Da čula lipa tam ne bí,Kakó sladkó poljub zveníIn svetu šepetala biKo sapa zapihljala bi?
Kakó je to, kakó je to,
Da več ne vidi te okó?
Bojiš se li, da solnca svit,
Ko po vrtéh krasnó razlit
Na temnih rožah trepetá,
Ljudem skrivnosti ne izdá?
Mordà bojí se ti srcé,
Da v zraku ptičice drobné
Skrivnosti sladke ne zvedó,
Na oknih je ljudem pojó?
Da čula lipa tam ne bí,
Kakó sladkó poljub zvení
In svetu šepetala bi
Ko sapa zapihljala bi?
Nikar ne boj se, o nikar!Zvečer ugasne solnca žar,Molčí blestečih zvezdic roj,In mesec je prijatelj moj.V snù ziblje ptičke pozni čas,In slavec ljubi kakor jaz.In kadar sapa zapihljá,Na lipi listje šepetá, —Pa v izbo stopiva temnó,Ne čuje naju tam nikdó ...Nikar, nikar ne boj se več,Glej, čakam te, drhtèč, ljubeč ...
Nikar ne boj se, o nikar!
Zvečer ugasne solnca žar,
Molčí blestečih zvezdic roj,
In mesec je prijatelj moj.
V snù ziblje ptičke pozni čas,
In slavec ljubi kakor jaz.
In kadar sapa zapihljá,
Na lipi listje šepetá, —
Pa v izbo stopiva temnó,
Ne čuje naju tam nikdó ...
Nikar, nikar ne boj se več,
Glej, čakam te, drhtèč, ljubeč ...
O mraku sedím na vrtuIn v zvezdnato gledam nebó;Iz srca k nji pesem odplavaTjà daleč na tujo zemljó.Tam daleč na tuji zemljiPa ona ob oknu sloní,In gleda v daljavo in sluša,In solzne so njene očí.
O mraku sedím na vrtuIn v zvezdnato gledam nebó;Iz srca k nji pesem odplavaTjà daleč na tujo zemljó.Tam daleč na tuji zemljiPa ona ob oknu sloní,In gleda v daljavo in sluša,In solzne so njene očí.
O mraku sedím na vrtuIn v zvezdnato gledam nebó;Iz srca k nji pesem odplavaTjà daleč na tujo zemljó.
O mraku sedím na vrtu
In v zvezdnato gledam nebó;
Iz srca k nji pesem odplava
Tjà daleč na tujo zemljó.
Tam daleč na tuji zemljiPa ona ob oknu sloní,In gleda v daljavo in sluša,In solzne so njene očí.
Tam daleč na tuji zemlji
Pa ona ob oknu sloní,
In gleda v daljavo in sluša,
In solzne so njene očí.
— — — — — —Kaj bi zakrívalaBledi obrazek svoj,Kaj bi obračalaPógled od mene ...?Čas je bil, ljubica! —Tiho zdaj ona spi,V grobu globokem spi —Sentimentalnost.Sanja tam právljiceV duhu vijóličnem,A nad njó plavajoLunini žarki ...Ah le odkríj obraz ...Okno zagrniva,Da ne boš slišalaSlavčevih pesmij —Da ne boš vídelaRévice lílije,Plašno drhteče tamV vetru polnóčnem ...
— — — — — —Kaj bi zakrívalaBledi obrazek svoj,Kaj bi obračalaPógled od mene ...?Čas je bil, ljubica! —Tiho zdaj ona spi,V grobu globokem spi —Sentimentalnost.Sanja tam právljiceV duhu vijóličnem,A nad njó plavajoLunini žarki ...Ah le odkríj obraz ...Okno zagrniva,Da ne boš slišalaSlavčevih pesmij —Da ne boš vídelaRévice lílije,Plašno drhteče tamV vetru polnóčnem ...
— — — — — —Kaj bi zakrívalaBledi obrazek svoj,Kaj bi obračalaPógled od mene ...?
— — — — — —
Kaj bi zakrívala
Bledi obrazek svoj,
Kaj bi obračala
Pógled od mene ...?
Čas je bil, ljubica! —Tiho zdaj ona spi,V grobu globokem spi —Sentimentalnost.
Čas je bil, ljubica! —
Tiho zdaj ona spi,
V grobu globokem spi —
Sentimentalnost.
Sanja tam právljiceV duhu vijóličnem,A nad njó plavajoLunini žarki ...
Sanja tam právljice
V duhu vijóličnem,
A nad njó plavajo
Lunini žarki ...
Ah le odkríj obraz ...Okno zagrniva,Da ne boš slišalaSlavčevih pesmij —
Ah le odkríj obraz ...
Okno zagrniva,
Da ne boš slišala
Slavčevih pesmij —
Da ne boš vídelaRévice lílije,Plašno drhteče tamV vetru polnóčnem ...
Da ne boš vídela
Révice lílije,
Plašno drhteče tam
V vetru polnóčnem ...
Ali je zaspalo svetlo solnce?Kakor v sànjah nad goró stojí.Ali so zaspale svetle zvezde,Da na jasnem nebu še jih ní?Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo solnce,Brž potopi v morje se hladnó!Vzdramite se, oj bleščeče zvezde,Razsvetlite širno mi nebó!Spati neče nepokojno srce ...In kakó naj spalo bi nocojKo pri tebi čaka noč me krasna,Dèkle moje, lepi angelj moj!
Ali je zaspalo svetlo solnce?Kakor v sànjah nad goró stojí.Ali so zaspale svetle zvezde,Da na jasnem nebu še jih ní?Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo solnce,Brž potopi v morje se hladnó!Vzdramite se, oj bleščeče zvezde,Razsvetlite širno mi nebó!Spati neče nepokojno srce ...In kakó naj spalo bi nocojKo pri tebi čaka noč me krasna,Dèkle moje, lepi angelj moj!
Ali je zaspalo svetlo solnce?Kakor v sànjah nad goró stojí.Ali so zaspale svetle zvezde,Da na jasnem nebu še jih ní?
Ali je zaspalo svetlo solnce?
Kakor v sànjah nad goró stojí.
Ali so zaspale svetle zvezde,
Da na jasnem nebu še jih ní?
Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo solnce,Brž potopi v morje se hladnó!Vzdramite se, oj bleščeče zvezde,Razsvetlite širno mi nebó!
Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo solnce,
Brž potopi v morje se hladnó!
Vzdramite se, oj bleščeče zvezde,
Razsvetlite širno mi nebó!
Spati neče nepokojno srce ...In kakó naj spalo bi nocojKo pri tebi čaka noč me krasna,Dèkle moje, lepi angelj moj!
Spati neče nepokojno srce ...
In kakó naj spalo bi nocoj
Ko pri tebi čaka noč me krasna,
Dèkle moje, lepi angelj moj!
V tesni kletki tam na oknuSlavec poje,Ljubici na vrt pošiljaPesmi svoje.Čudosladke pesmi slušaHlad večerni,O ljubezni, o bolestiNeizmerni ...Rože je jesenska slanaZamorila,Ljubica se je od vrtaPoslovila.Tam na oknu pa je slavecNehal peti,Nehal peti od bolestiIn živeti.
V tesni kletki tam na oknuSlavec poje,Ljubici na vrt pošiljaPesmi svoje.Čudosladke pesmi slušaHlad večerni,O ljubezni, o bolestiNeizmerni ...Rože je jesenska slanaZamorila,Ljubica se je od vrtaPoslovila.Tam na oknu pa je slavecNehal peti,Nehal peti od bolestiIn živeti.
V tesni kletki tam na oknuSlavec poje,Ljubici na vrt pošiljaPesmi svoje.
V tesni kletki tam na oknu
Slavec poje,
Ljubici na vrt pošilja
Pesmi svoje.
Čudosladke pesmi slušaHlad večerni,O ljubezni, o bolestiNeizmerni ...
Čudosladke pesmi sluša
Hlad večerni,
O ljubezni, o bolesti
Neizmerni ...
Rože je jesenska slanaZamorila,Ljubica se je od vrtaPoslovila.
Rože je jesenska slana
Zamorila,
Ljubica se je od vrta
Poslovila.
Tam na oknu pa je slavecNehal peti,Nehal peti od bolestiIn živeti.
Tam na oknu pa je slavec
Nehal peti,
Nehal peti od bolesti
In živeti.
Saj to že davno sem na tihem slutil, —In glej, napósled je prišlò takó ...Hladnó si dala róko mi v slovó, —Saj to že davno sem na tihem slutil!Če tudi solzno bilo ní okó, —Bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil ...Saj to že davno sem na tihem slutil, —In glej, napósled je prišlò takó!Visoka stena je med nama vstala,Na jedni strani noč, na drugi dan;In tebi sije zdaj svetlejša stran ...Visoka stena je med nama vstala.A takrat, ko bo tvoj obràz solzánIn bled in suh, — prepozno bode pala ...Visoka stena je med nama vstala,Na jedni strani noč, na drugi dan.
Saj to že davno sem na tihem slutil, —In glej, napósled je prišlò takó ...Hladnó si dala róko mi v slovó, —Saj to že davno sem na tihem slutil!Če tudi solzno bilo ní okó, —Bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil ...Saj to že davno sem na tihem slutil, —In glej, napósled je prišlò takó!Visoka stena je med nama vstala,Na jedni strani noč, na drugi dan;In tebi sije zdaj svetlejša stran ...Visoka stena je med nama vstala.A takrat, ko bo tvoj obràz solzánIn bled in suh, — prepozno bode pala ...Visoka stena je med nama vstala,Na jedni strani noč, na drugi dan.
Saj to že davno sem na tihem slutil, —In glej, napósled je prišlò takó ...Hladnó si dala róko mi v slovó, —Saj to že davno sem na tihem slutil!Če tudi solzno bilo ní okó, —Bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil ...Saj to že davno sem na tihem slutil, —In glej, napósled je prišlò takó!
Saj to že davno sem na tihem slutil, —
In glej, napósled je prišlò takó ...
Hladnó si dala róko mi v slovó, —
Saj to že davno sem na tihem slutil!
Če tudi solzno bilo ní okó, —
Bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil ...
Saj to že davno sem na tihem slutil, —
In glej, napósled je prišlò takó!
Visoka stena je med nama vstala,Na jedni strani noč, na drugi dan;In tebi sije zdaj svetlejša stran ...Visoka stena je med nama vstala.A takrat, ko bo tvoj obràz solzánIn bled in suh, — prepozno bode pala ...Visoka stena je med nama vstala,Na jedni strani noč, na drugi dan.
Visoka stena je med nama vstala,
Na jedni strani noč, na drugi dan;
In tebi sije zdaj svetlejša stran ...
Visoka stena je med nama vstala.
A takrat, ko bo tvoj obràz solzán
In bled in suh, — prepozno bode pala ...
Visoka stena je med nama vstala,
Na jedni strani noč, na drugi dan.
Kamor jim velí viharTjà oblaki se podijo,Kamor struga jim velíTjà valovi se valijo.Ah, v neplodnih je željàhMi usojeno živeti —Kamor srce mi velíTjà ne morem pohiteti.
Kamor jim velí viharTjà oblaki se podijo,Kamor struga jim velíTjà valovi se valijo.Ah, v neplodnih je željàhMi usojeno živeti —Kamor srce mi velíTjà ne morem pohiteti.
Kamor jim velí viharTjà oblaki se podijo,Kamor struga jim velíTjà valovi se valijo.
Kamor jim velí vihar
Tjà oblaki se podijo,
Kamor struga jim velí
Tjà valovi se valijo.
Ah, v neplodnih je željàhMi usojeno živeti —Kamor srce mi velíTjà ne morem pohiteti.
Ah, v neplodnih je željàh
Mi usojeno živeti —
Kamor srce mi velí
Tjà ne morem pohiteti.
Ti govoriš takó hladnó,Umikaš belo mi rokó;Kedàr v okó ti gledam jaz,Pa v stran obrneš svoj obràz ...Samó enkràt se nasmehljàj,Ročíco belo mi podàj,Besedo reci mi samó,Besedo jedno, — za slovó!
Ti govoriš takó hladnó,Umikaš belo mi rokó;Kedàr v okó ti gledam jaz,Pa v stran obrneš svoj obràz ...Samó enkràt se nasmehljàj,Ročíco belo mi podàj,Besedo reci mi samó,Besedo jedno, — za slovó!
Ti govoriš takó hladnó,Umikaš belo mi rokó;Kedàr v okó ti gledam jaz,Pa v stran obrneš svoj obràz ...
Ti govoriš takó hladnó,
Umikaš belo mi rokó;
Kedàr v okó ti gledam jaz,
Pa v stran obrneš svoj obràz ...
Samó enkràt se nasmehljàj,Ročíco belo mi podàj,Besedo reci mi samó,Besedo jedno, — za slovó!
Samó enkràt se nasmehljàj,
Ročíco belo mi podàj,
Besedo reci mi samó,
Besedo jedno, — za slovó!
Kam se ti takó mudí?Roka v moji ti trepeče,Gledaš me takó boječe —Kaj ne ljubiš več me ti?Zašumelo je drevó,Luna sanja na poljáni ...Oj ostani, oj ostani —Kam se ti mudí takó?
Kam se ti takó mudí?Roka v moji ti trepeče,Gledaš me takó boječe —Kaj ne ljubiš več me ti?Zašumelo je drevó,Luna sanja na poljáni ...Oj ostani, oj ostani —Kam se ti mudí takó?
Kam se ti takó mudí?Roka v moji ti trepeče,Gledaš me takó boječe —Kaj ne ljubiš več me ti?
Kam se ti takó mudí?
Roka v moji ti trepeče,
Gledaš me takó boječe —
Kaj ne ljubiš več me ti?
Zašumelo je drevó,Luna sanja na poljáni ...Oj ostani, oj ostani —Kam se ti mudí takó?
Zašumelo je drevó,
Luna sanja na poljáni ...
Oj ostani, oj ostani —
Kam se ti mudí takó?
Plavala je luna med oblaki,Sladko spalo mesto je pod njó;A midvá po cesti sva hodila,O ljubezni vroči govorilaIn objemala se pretesnó ...Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! ...Plašč meglén je nad zemljó razstrt;V snegu škriplje pod nogami cesta,Lepa ljubica mi je nezvesta,V srcu mojem pa je hladna smrt.
Plavala je luna med oblaki,Sladko spalo mesto je pod njó;A midvá po cesti sva hodila,O ljubezni vroči govorilaIn objemala se pretesnó ...Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! ...Plašč meglén je nad zemljó razstrt;V snegu škriplje pod nogami cesta,Lepa ljubica mi je nezvesta,V srcu mojem pa je hladna smrt.
Plavala je luna med oblaki,Sladko spalo mesto je pod njó;A midvá po cesti sva hodila,O ljubezni vroči govorilaIn objemala se pretesnó ...
Plavala je luna med oblaki,
Sladko spalo mesto je pod njó;
A midvá po cesti sva hodila,
O ljubezni vroči govorila
In objemala se pretesnó ...
Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! ...Plašč meglén je nad zemljó razstrt;V snegu škriplje pod nogami cesta,Lepa ljubica mi je nezvesta,V srcu mojem pa je hladna smrt.
Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! ...
Plašč meglén je nad zemljó razstrt;
V snegu škriplje pod nogami cesta,
Lepa ljubica mi je nezvesta,
V srcu mojem pa je hladna smrt.
Ljubica je na balkonu,Mimo hiše jaz hitím;Da še enkrat vidim drago,Pod balkonom postojím.«Kam, oj kam, moj ljubček zlati,Kam se ti takó mudí? ...Pa je bledo tvoje liceIn mrtvé so ti očí ...»«Kaj okó bi bilo mrtvo,Kaj bi bil obràz mi bled?Tjà hitim v tujíno jasnoV daljni, nepoznani svet.Ti si mene zapustila,Jaz pozabim te lahkó;Drugo deklico bom ljubil,Bolj lepó in bolj zvestó ...»Da so laž besede moje,Ljubica nezvesta vé, —Sladko se nasmeje ona,Meni pa tekó solzé.
Ljubica je na balkonu,Mimo hiše jaz hitím;Da še enkrat vidim drago,Pod balkonom postojím.«Kam, oj kam, moj ljubček zlati,Kam se ti takó mudí? ...Pa je bledo tvoje liceIn mrtvé so ti očí ...»«Kaj okó bi bilo mrtvo,Kaj bi bil obràz mi bled?Tjà hitim v tujíno jasnoV daljni, nepoznani svet.Ti si mene zapustila,Jaz pozabim te lahkó;Drugo deklico bom ljubil,Bolj lepó in bolj zvestó ...»Da so laž besede moje,Ljubica nezvesta vé, —Sladko se nasmeje ona,Meni pa tekó solzé.
Ljubica je na balkonu,Mimo hiše jaz hitím;Da še enkrat vidim drago,Pod balkonom postojím.
Ljubica je na balkonu,
Mimo hiše jaz hitím;
Da še enkrat vidim drago,
Pod balkonom postojím.
«Kam, oj kam, moj ljubček zlati,Kam se ti takó mudí? ...Pa je bledo tvoje liceIn mrtvé so ti očí ...»
«Kam, oj kam, moj ljubček zlati,
Kam se ti takó mudí? ...
Pa je bledo tvoje lice
In mrtvé so ti očí ...»
«Kaj okó bi bilo mrtvo,Kaj bi bil obràz mi bled?Tjà hitim v tujíno jasnoV daljni, nepoznani svet.
«Kaj okó bi bilo mrtvo,
Kaj bi bil obràz mi bled?
Tjà hitim v tujíno jasno
V daljni, nepoznani svet.
Ti si mene zapustila,Jaz pozabim te lahkó;Drugo deklico bom ljubil,Bolj lepó in bolj zvestó ...»
Ti si mene zapustila,
Jaz pozabim te lahkó;
Drugo deklico bom ljubil,
Bolj lepó in bolj zvestó ...»
Da so laž besede moje,Ljubica nezvesta vé, —Sladko se nasmeje ona,Meni pa tekó solzé.
Da so laž besede moje,
Ljubica nezvesta vé, —
Sladko se nasmeje ona,
Meni pa tekó solzé.
Pokopal sem svojo ljubezen,Ah, vse svoje krasne željé,Da več bi ne našle potiV to trudno moje srcé.A kadar otožna, samotnaRazgrne se noč nad zemljó, —Pa vstane ljubezen iz grobaZ nekdanjo čarobno močjó.Vse davne, pozabljene pesmiIz groba prihajajo,Kot plašne, polnočne senceNad mano plavajo.In trudni obraz mi hladíjoLjubeče, bele roké ...Tam zunaj sanjajo zvezde,Valovi pod oknom šumé ...
Pokopal sem svojo ljubezen,Ah, vse svoje krasne željé,Da več bi ne našle potiV to trudno moje srcé.A kadar otožna, samotnaRazgrne se noč nad zemljó, —Pa vstane ljubezen iz grobaZ nekdanjo čarobno močjó.Vse davne, pozabljene pesmiIz groba prihajajo,Kot plašne, polnočne senceNad mano plavajo.In trudni obraz mi hladíjoLjubeče, bele roké ...Tam zunaj sanjajo zvezde,Valovi pod oknom šumé ...
Pokopal sem svojo ljubezen,Ah, vse svoje krasne željé,Da več bi ne našle potiV to trudno moje srcé.
Pokopal sem svojo ljubezen,
Ah, vse svoje krasne željé,
Da več bi ne našle poti
V to trudno moje srcé.
A kadar otožna, samotnaRazgrne se noč nad zemljó, —Pa vstane ljubezen iz grobaZ nekdanjo čarobno močjó.
A kadar otožna, samotna
Razgrne se noč nad zemljó, —
Pa vstane ljubezen iz groba
Z nekdanjo čarobno močjó.
Vse davne, pozabljene pesmiIz groba prihajajo,Kot plašne, polnočne senceNad mano plavajo.
Vse davne, pozabljene pesmi
Iz groba prihajajo,
Kot plašne, polnočne sence
Nad mano plavajo.
In trudni obraz mi hladíjoLjubeče, bele roké ...Tam zunaj sanjajo zvezde,Valovi pod oknom šumé ...
In trudni obraz mi hladíjo
Ljubeče, bele roké ...
Tam zunaj sanjajo zvezde,
Valovi pod oknom šumé ...
Tam sredi morjá, tam sredi morjá,Tam čolna letita dvá;Oblaki zakrivajo nočno nebó,Srdito se črni valovi tepóIn čoln se zadene ob čoln.Čoln prvi zleti čez široko morjé,Če všel je pogubi, — kdo vé?A drugi več dóma ni našel nikdar,Ob valu visokem zdrobí ga vihar, —Z ostanki se morje igrá.
Tam sredi morjá, tam sredi morjá,Tam čolna letita dvá;Oblaki zakrivajo nočno nebó,Srdito se črni valovi tepóIn čoln se zadene ob čoln.Čoln prvi zleti čez široko morjé,Če všel je pogubi, — kdo vé?A drugi več dóma ni našel nikdar,Ob valu visokem zdrobí ga vihar, —Z ostanki se morje igrá.
Tam sredi morjá, tam sredi morjá,Tam čolna letita dvá;Oblaki zakrivajo nočno nebó,Srdito se črni valovi tepóIn čoln se zadene ob čoln.
Tam sredi morjá, tam sredi morjá,
Tam čolna letita dvá;
Oblaki zakrivajo nočno nebó,
Srdito se črni valovi tepó
In čoln se zadene ob čoln.
Čoln prvi zleti čez široko morjé,Če všel je pogubi, — kdo vé?A drugi več dóma ni našel nikdar,Ob valu visokem zdrobí ga vihar, —Z ostanki se morje igrá.
Čoln prvi zleti čez široko morjé,
Če všel je pogubi, — kdo vé?
A drugi več dóma ni našel nikdar,
Ob valu visokem zdrobí ga vihar, —
Z ostanki se morje igrá.
Molil sem sinoči v cerkvi,Da te ljubček zapustí,Da bi ti srcé trpeloKakor moje zdaj trpí.Od solzá bi bilo rdečePrej prelepo ti okó,Lice bi ti bilo bledo,Kot je meni zdaj bledó!
Molil sem sinoči v cerkvi,Da te ljubček zapustí,Da bi ti srcé trpeloKakor moje zdaj trpí.Od solzá bi bilo rdečePrej prelepo ti okó,Lice bi ti bilo bledo,Kot je meni zdaj bledó!
Molil sem sinoči v cerkvi,Da te ljubček zapustí,Da bi ti srcé trpeloKakor moje zdaj trpí.
Molil sem sinoči v cerkvi,
Da te ljubček zapustí,
Da bi ti srcé trpelo
Kakor moje zdaj trpí.
Od solzá bi bilo rdečePrej prelepo ti okó,Lice bi ti bilo bledo,Kot je meni zdaj bledó!
Od solzá bi bilo rdeče
Prej prelepo ti okó,
Lice bi ti bilo bledo,
Kot je meni zdaj bledó!
Vso svojo ljubezen iskreno,Vso srečo najjasnejših dnij,Vse dal sem ti, ljubica moja, —In kaj si vrnila mi ti? ...Če danes se náte spominjam,Gorí mi v sramôti obràz,Oj ljubica, da sovražitiNe morem, ne morem te jaz.
Vso svojo ljubezen iskreno,Vso srečo najjasnejših dnij,Vse dal sem ti, ljubica moja, —In kaj si vrnila mi ti? ...Če danes se náte spominjam,Gorí mi v sramôti obràz,Oj ljubica, da sovražitiNe morem, ne morem te jaz.
Vso svojo ljubezen iskreno,Vso srečo najjasnejših dnij,Vse dal sem ti, ljubica moja, —In kaj si vrnila mi ti? ...
Vso svojo ljubezen iskreno,
Vso srečo najjasnejših dnij,
Vse dal sem ti, ljubica moja, —
In kaj si vrnila mi ti? ...
Če danes se náte spominjam,Gorí mi v sramôti obràz,Oj ljubica, da sovražitiNe morem, ne morem te jaz.
Če danes se náte spominjam,
Gorí mi v sramôti obràz,
Oj ljubica, da sovražiti
Ne morem, ne morem te jaz.
Po cesti tam z gospó prelepoGraščak se vozi na sanéh;Sladkó zvené srebrni zvončki,Kot ljubice nebeški smeh.Kakó je vzdramil dušo mojoSrebrnih zvončkov tenki glas!In splavala je daleč, daleč,Tjà v mojo ljubo, tiho vas:V visokem snegu jo zavijem,Naravnost v topli vinski hràm;Tam vam je čudosladko vino,Prelepa je točajka tam! ...«Oj ljubček, dolgo je že tega,Kar bil si zadnjikrat pri nas ...»«To ni nič čudno, draga moja:Takó hudó je zunaj mraz —Takó hudó je mraz tam zunaj,Da nisem mogel od pečí;Pa, ljubica, zató ne misli,Da moje srce gorko ní.Zdaj naj sneží, naj brije veter,Naj zgrne se nad nama noč, —Kaj méniva za tó se mídva,Na gorkem se objemajoč — —»Od daleč se glasíjo zvončki,V ledeni véčer sneg prší;A moja ljubica prelepaV naročju drugemu sloní.
Po cesti tam z gospó prelepoGraščak se vozi na sanéh;Sladkó zvené srebrni zvončki,Kot ljubice nebeški smeh.Kakó je vzdramil dušo mojoSrebrnih zvončkov tenki glas!In splavala je daleč, daleč,Tjà v mojo ljubo, tiho vas:V visokem snegu jo zavijem,Naravnost v topli vinski hràm;Tam vam je čudosladko vino,Prelepa je točajka tam! ...«Oj ljubček, dolgo je že tega,Kar bil si zadnjikrat pri nas ...»«To ni nič čudno, draga moja:Takó hudó je zunaj mraz —Takó hudó je mraz tam zunaj,Da nisem mogel od pečí;Pa, ljubica, zató ne misli,Da moje srce gorko ní.Zdaj naj sneží, naj brije veter,Naj zgrne se nad nama noč, —Kaj méniva za tó se mídva,Na gorkem se objemajoč — —»Od daleč se glasíjo zvončki,V ledeni véčer sneg prší;A moja ljubica prelepaV naročju drugemu sloní.
Po cesti tam z gospó prelepoGraščak se vozi na sanéh;Sladkó zvené srebrni zvončki,Kot ljubice nebeški smeh.
Po cesti tam z gospó prelepo
Graščak se vozi na sanéh;
Sladkó zvené srebrni zvončki,
Kot ljubice nebeški smeh.
Kakó je vzdramil dušo mojoSrebrnih zvončkov tenki glas!In splavala je daleč, daleč,Tjà v mojo ljubo, tiho vas:
Kakó je vzdramil dušo mojo
Srebrnih zvončkov tenki glas!
In splavala je daleč, daleč,
Tjà v mojo ljubo, tiho vas:
V visokem snegu jo zavijem,Naravnost v topli vinski hràm;Tam vam je čudosladko vino,Prelepa je točajka tam! ...
V visokem snegu jo zavijem,
Naravnost v topli vinski hràm;
Tam vam je čudosladko vino,
Prelepa je točajka tam! ...
«Oj ljubček, dolgo je že tega,Kar bil si zadnjikrat pri nas ...»«To ni nič čudno, draga moja:Takó hudó je zunaj mraz —
«Oj ljubček, dolgo je že tega,
Kar bil si zadnjikrat pri nas ...»
«To ni nič čudno, draga moja:
Takó hudó je zunaj mraz —
Takó hudó je mraz tam zunaj,Da nisem mogel od pečí;Pa, ljubica, zató ne misli,Da moje srce gorko ní.
Takó hudó je mraz tam zunaj,
Da nisem mogel od pečí;
Pa, ljubica, zató ne misli,
Da moje srce gorko ní.
Zdaj naj sneží, naj brije veter,Naj zgrne se nad nama noč, —Kaj méniva za tó se mídva,Na gorkem se objemajoč — —»
Zdaj naj sneží, naj brije veter,
Naj zgrne se nad nama noč, —
Kaj méniva za tó se mídva,
Na gorkem se objemajoč — —»
Od daleč se glasíjo zvončki,V ledeni véčer sneg prší;A moja ljubica prelepaV naročju drugemu sloní.
Od daleč se glasíjo zvončki,
V ledeni véčer sneg prší;
A moja ljubica prelepa
V naročju drugemu sloní.
Srečala sva se na cesti:Zarudèl je njen obràz,V tlà je zrla moja draga,V stran sem se obrnil jaz.Ljubica, le hitro, hitro, —Ne obračaj se nazaj:V srcu dviga se ljubezen,Zunaj sije gorki maj.
Srečala sva se na cesti:Zarudèl je njen obràz,V tlà je zrla moja draga,V stran sem se obrnil jaz.Ljubica, le hitro, hitro, —Ne obračaj se nazaj:V srcu dviga se ljubezen,Zunaj sije gorki maj.
Srečala sva se na cesti:Zarudèl je njen obràz,V tlà je zrla moja draga,V stran sem se obrnil jaz.
Srečala sva se na cesti:
Zarudèl je njen obràz,
V tlà je zrla moja draga,
V stran sem se obrnil jaz.
Ljubica, le hitro, hitro, —Ne obračaj se nazaj:V srcu dviga se ljubezen,Zunaj sije gorki maj.
Ljubica, le hitro, hitro, —
Ne obračaj se nazaj:
V srcu dviga se ljubezen,
Zunaj sije gorki maj.
Kakor Dijana od mrzlega mrámorja —Tih je in hladen tvoj bledi obràz;Ali pogléj samó, tjà na zahòd poglej:Solnce umira in príšel bo čàs —Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi,Luna bo vstala nad daljno goró ...Glej, že s koraki boječimi, lahnimiStopajo sence v aléjo temnó.In oživela bo soha od mrámorja, —Zatrepetalo bo tvoje srcé;Z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimiPala boš meni v ljubeče roké ...
Kakor Dijana od mrzlega mrámorja —Tih je in hladen tvoj bledi obràz;Ali pogléj samó, tjà na zahòd poglej:Solnce umira in príšel bo čàs —Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi,Luna bo vstala nad daljno goró ...Glej, že s koraki boječimi, lahnimiStopajo sence v aléjo temnó.In oživela bo soha od mrámorja, —Zatrepetalo bo tvoje srcé;Z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimiPala boš meni v ljubeče roké ...
Kakor Dijana od mrzlega mrámorja —Tih je in hladen tvoj bledi obràz;Ali pogléj samó, tjà na zahòd poglej:Solnce umira in príšel bo čàs —
Kakor Dijana od mrzlega mrámorja —
Tih je in hladen tvoj bledi obràz;
Ali pogléj samó, tjà na zahòd poglej:
Solnce umira in príšel bo čàs —
Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi,Luna bo vstala nad daljno goró ...Glej, že s koraki boječimi, lahnimiStopajo sence v aléjo temnó.
Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi,
Luna bo vstala nad daljno goró ...
Glej, že s koraki boječimi, lahnimi
Stopajo sence v aléjo temnó.
In oživela bo soha od mrámorja, —Zatrepetalo bo tvoje srcé;Z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimiPala boš meni v ljubeče roké ...
In oživela bo soha od mrámorja, —
Zatrepetalo bo tvoje srcé;
Z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimi
Pala boš meni v ljubeče roké ...
Ti, tega pisma nisi ti pisala,Ta mrzli pónos, ta ni tvoj! ...Ah, Pavla, — takrat, ko si stalaO jasnem mraku pred menoj,V nemirnih prstkih belo rožoIn nepokòj in strah v očéh —V bojazni sladki si molčalaGovoril pa je tvoj nasméh,Otroški, tihi tvoj nasméh ...Ne, tega nisi ti pisala!Nekdó ti je čez ramo gledalKo si dajala mi slovó;In treslo se ti je telóV žarečem dihu ust njegovih,V razpenjene krví valovihKo se je nagnil nad tebó ...In ustna so ti trepetala,Motno je gledalo okó ...«Pozabi tiste lepe dní! ...»In to si ti pisala, Pavla? ...Ne misli, da se to zgodí!Ne misli, da se ta ljubezen vročaOb svítu luninem o polnočiS sentimentalno pesmijo zagrêbe, —Ne misli tega!Zastonj ne dam nì kapljice krví,On pa mi je ugrabil tebe ...Poglej mi zadnjikrat v očí:Ti, Pavla, skrívaj svojo srečoIn njega! ...
Ti, tega pisma nisi ti pisala,Ta mrzli pónos, ta ni tvoj! ...Ah, Pavla, — takrat, ko si stalaO jasnem mraku pred menoj,V nemirnih prstkih belo rožoIn nepokòj in strah v očéh —V bojazni sladki si molčalaGovoril pa je tvoj nasméh,Otroški, tihi tvoj nasméh ...Ne, tega nisi ti pisala!Nekdó ti je čez ramo gledalKo si dajala mi slovó;In treslo se ti je telóV žarečem dihu ust njegovih,V razpenjene krví valovihKo se je nagnil nad tebó ...In ustna so ti trepetala,Motno je gledalo okó ...«Pozabi tiste lepe dní! ...»In to si ti pisala, Pavla? ...Ne misli, da se to zgodí!Ne misli, da se ta ljubezen vročaOb svítu luninem o polnočiS sentimentalno pesmijo zagrêbe, —Ne misli tega!Zastonj ne dam nì kapljice krví,On pa mi je ugrabil tebe ...Poglej mi zadnjikrat v očí:Ti, Pavla, skrívaj svojo srečoIn njega! ...
Ti, tega pisma nisi ti pisala,Ta mrzli pónos, ta ni tvoj! ...Ah, Pavla, — takrat, ko si stalaO jasnem mraku pred menoj,V nemirnih prstkih belo rožoIn nepokòj in strah v očéh —V bojazni sladki si molčalaGovoril pa je tvoj nasméh,Otroški, tihi tvoj nasméh ...
Ti, tega pisma nisi ti pisala,
Ta mrzli pónos, ta ni tvoj! ...
Ah, Pavla, — takrat, ko si stala
O jasnem mraku pred menoj,
V nemirnih prstkih belo rožo
In nepokòj in strah v očéh —
V bojazni sladki si molčala
Govoril pa je tvoj nasméh,
Otroški, tihi tvoj nasméh ...
Ne, tega nisi ti pisala!Nekdó ti je čez ramo gledalKo si dajala mi slovó;In treslo se ti je telóV žarečem dihu ust njegovih,V razpenjene krví valovihKo se je nagnil nad tebó ...In ustna so ti trepetala,Motno je gledalo okó ...
Ne, tega nisi ti pisala!
Nekdó ti je čez ramo gledal
Ko si dajala mi slovó;
In treslo se ti je teló
V žarečem dihu ust njegovih,
V razpenjene krví valovih
Ko se je nagnil nad tebó ...
In ustna so ti trepetala,
Motno je gledalo okó ...
«Pozabi tiste lepe dní! ...»In to si ti pisala, Pavla? ...Ne misli, da se to zgodí!Ne misli, da se ta ljubezen vročaOb svítu luninem o polnočiS sentimentalno pesmijo zagrêbe, —Ne misli tega!Zastonj ne dam nì kapljice krví,On pa mi je ugrabil tebe ...Poglej mi zadnjikrat v očí:Ti, Pavla, skrívaj svojo srečoIn njega! ...
«Pozabi tiste lepe dní! ...»
In to si ti pisala, Pavla? ...
Ne misli, da se to zgodí!
Ne misli, da se ta ljubezen vroča
Ob svítu luninem o polnoči
S sentimentalno pesmijo zagrêbe, —
Ne misli tega!
Zastonj ne dam nì kapljice krví,
On pa mi je ugrabil tebe ...
Poglej mi zadnjikrat v očí:
Ti, Pavla, skrívaj svojo srečo
In njega! ...